Prvi teden, prva urgenca

Moramo si priznati, da nas je pred začetkom dela na kliniki kar precej skrbelo, kako se bomo znašli prvič v vlogi samostojnih zdravnikov in zobozdravnika. Edina z izkušnjami iz svoje specialnosti je Eva, ki je z delom nastopila tudi najbolj samozavestno in s svojo energijo tudi ostalim članom vlila nekaj zaupanja v naše znanje in sposobnosti.

Ponedeljek – predaja službe

Prvi dan smo oddelali skupaj s puncami julijske odprave, ki so nam predale štafetno palico. Razkazale so nam kliniko, predstavile osebje in skupaj smo obravnavali bolnike. Njihova pomoč ob prvem dnevu nam je ogromno pomenila – tako da punce hvala!

Skupna slika – julijska odprava, sodelavci na kliniki in mi
Skupna slika – julijska odprava, sodelavci na kliniki in mi

Sicer pa nam na kliniki vsak dan pomagajo še:
⦁ Marvin – medical officioner, vodja klinike in najbolj zanesljiva oseba daleč naokrog!
⦁ Lilian – nekdanja »comunity health worker«, ki so jo slovenske odprave izučile za delo s kroničnimi ranami.
⦁ Keith – diplomirani zdravstvenk, ki nam pomaga pri obravnavi bolnikov, prevajanjem iz lokalnih jezikov v angleščino, v zadnjem času pa postaja tudi vse bolj spreten z lažjimi kirurškimi veščinami.
⦁ Hillary in Derik – vedoželjna 19-letnika, ki trenutno delata kot prevajalca, administratorja in vsestranska pomočnika.

Zaključek prvega dne – vsi nasmejani in zadovoljni
Zaključek prvega dne – vsi nasmejani in zadovoljni
Skupaj smo uživali ob sončnem zahodu!
Skupaj smo uživali ob sončnem zahodu!

 

Torek – prvi samostojni dan na kliniki

Dan se je pričel dokaj mirno. Še nekoliko utrujeni od ponedeljka in dolge poti smo pozajtrkovali in z malo manjšim cmokom v grlu kot dan prej odšli na kliniko. Tokrat je bil vsak sam v svoji ambulanti in Eva zunaj pod nadstreškom. Kljub temu, da je sedaj vsak imel svoje bolnike, smo se zavedali, da imamo ob kakršnikoli negotovosti možnost posveta med seboj in z izjemno izkušenim Marvinom – to nas je mirilo.

Janov in Žanov prvi kirurški poseg! Poseg je uspel in gospod je bil sila zadovoljen!
Janov in Žanov prvi kirurški poseg! Poseg je uspel in gospod je bil sila zadovoljen!

Ker do tega trenutka nismo razpakirali še ničesar iz 9 velikih potovalk polnih sanitetnega materiala in zdravil, smo želeli s pacienti zaključiti do kosila, da bi popoldne imeli čas pospraviti material in urediti kliniko. Kazalo nam je odlično, obravnavali smo malarijo, hipertenzijo, diabetes, okužbe sečil in zgornjih dihal, glavobole, bolečine v sklepih, garje, spolno prenosljive okužbe, opravili en manjši kirurški poseg, oskrbeli kronične rane itd. Bili smo počasni vendar je delo kljub temu potekalo precej gladko. Ravno pred 14. uro smo zaključili z zanjo obravnavo in zadovoljni odšli na kosilo.
Ob ponovni vrnitvi na kliniko smo opazili 3 nove bolnike – 2 otroka in starejšega gospoda. Obravnava otrok je bila hitra – oba sta namreč imela simptome in znake malarije in hitri test je diagnozo tudi potrdil. Zapletlo pa se je pri gospodu…

Šlo je za gospoda starega 57 let na antiretrovirusni terapiji. Potožil je za 2 dni trajajočo visoko vročino, težavami z odvajanjem vode in ranico v perianalnem predelu. Ob pregledu smo ugotovili tlak 133/81 mmHg, pulz v mirovanju 120/minuto, telesno temperaturao 38,5 stopinj celzija, poln mehur z overflow inkontinenco (urin mu je zaradi prenapolnjenega mehurja po kapljicah uhajal) ter veliko perianalno oteklino, ki se je širila preko presredka na mošnjo. Izgledal je bolečinsko prizdet.

Pomislili smo na perianalni absces s pridruženo sepso. Poleg tega je bolnik je prišel ravno v času, ko Marvina ni bilo na kliniki, niti v vasi. Znašli smo se torej sami in nismo vedeli kam in kako napotiti bolnika na nadaljnjo obravnavo, ki jo je ob svojem stanju zagotovo potreboval. Prevoz do bolnišnice tu ni namreč tako samoumeven, kot v Sloveniji – le malokdo ima avto, reševalnega vozila nimamo, glavno prevozno sredstvo je motor (kar pa ni najboljša opcija za prevoz bolnika)…

Prav tako pa ni samoumevna niti sama želja po hospitalizaciji tako s strani bolnika, kot tudi svojcev. Velik problem so namreč stroški zdravljenja, ki si jih večina podeželskega prebivalstva težko privošči. To mišljenje smo takrat precej težko razumeli, zato smo vztrajali, da gospod zares potrebuje takojšno napotitev.

Zadali pa smo si, da bolnika pred odhodom še stabiliziramo, saj je bolnišnica v Kisumu od naše klinike oddaljena slabo uro vožnje. Tekom pregleda in organizacije prevoza smo namreč ugotovili, da gospod postaja nekoliko zmeden, padati mu je pričel krvni tlak. Nastavili smo mu venski kanal, dali tekočine, protibolečinsko terapijo in antibiotik. Potrebno pa je bilo še vstaviti urinski kateter. Tu se je zopet zapletlo. Najprej smo poskusili s katetrom običajne velikosti – neuspešno, nadaljevali smo z manjšim, zopet neuspešno, v tretje smo vstavljali otroški kateter z mehko konico – ponovno brez sreče… vnetje iz abscesa se je verjetno razširilo na prostato in povzročilo njeno otekanje, kar je močno zožilo sečnico in onemogočilo vstavitev katetra.

Po posvetu s slovenskimi zdravniki, s katerimi smo bili prav tako na vezi, smo poklicali smo prevoznika Johna, ki je bil pripravljen bolnika odpeljati do Kissuma. Takrat se je na kliniko vrnil tudi Marvin, ki je odobril, da bolniku plačamo prevoz ter sprejem v bolnišnico. Do bolnišnice sta ga spremljala Jan in Keith. Uspešno so ga predali tamkajšnjemu osebju bolnišnice. Žal pa še do danes nismo izvedeli, kaj se je od takrat dalje dogajalo z gospodom…

Eva, Žan in Jan pripravljajo bolnika za prevoz do bolnišnice. Tik pred odhodom stečejo po kanalu še zadnje kapljice fiziološke tekočine.
Eva, Žan in Jan pripravljajo bolnika za prevoz do bolnišnice. Tik pred odhodom stečejo po kanalu še zadnje kapljice fiziološke tekočine.

Z delom smo zaključili ob 18:30 in se za tisti dan poslovili od klinike brez pospravljanja… na srečo so prihodnji dnevi potekali bolj mirno, zato smo lahko vse popoldneve pridno pospravljali in do vikenda uspeli urediti kliniko, da smo v začetku drugega tedna lahko nemoteno zagnali delo.

Popoldansko pospravljanje. Derik in Hillary sta nam pridno pomagala.
Popoldansko pospravljanje. Derik in Hillary sta nam pridno pomagala.
Tudi Filip je pridno čistil svojo ordinacijo!
Tudi Filip je pridno čistil svojo ordinacijo!

Vikend – še več čiščenja in obisk nedeljske maše

Do petka smo sicer zaključili z urejanjem klinike, v soboto pa nas je čakalo še čiščenje naše hiške, wcjev in pranje perila. Nad ročnim pranjem perila nismo najbolj navdušeni, je pa toliko bolj navdušeno naše občinstvo!

Pranje perila in navdušeno občinstvo
Pranje perila in navdušeno občinstvo

V nedeljo smo si vzeli prost dan. Zjutraj smo obiskali nedeljsko mašo, ki je trajala 3+ ure, kar je pri njih povsem običajno! Maša je bila precej interaktivna, bilo je veliko petja, plesa, ploskanja in dolga pridiga. Popoldne smo zares vzeli na off! Počitek so kmalu prekinili vaški otroci željni pozornosti muzungutov.

Jan se je v nedeljo naučil delati oglje!
Jan se je v nedeljo naučil delati oglje!
Popoldanski vrtec
Popoldanski vrtec

Teden je bil hitro naokoli in prav tako smo hitro ponotranjili kenijski način življenja – mos mos (počasi, počasi)! Ustreza nam!
Do naslednjič!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Začnimo pri osnovah

Šele po treh tednih vsakodnevnega srečevanja z nalezljivimi kožnimi boleznimi, slabo urejeno zobno higieno, menstrualno revščino in spolno prenosljivimi boleznimi, smo se docela zavedli, v

Preveri več

Kjer se je vse začelo

Naša odprava se je začela v soboto, 23. septembra 2023 na brniškem letališču, kamor so nas zgodaj zjutraj pospremili družinski člani ter prijatelji. Preden smo

Preveri več