Dentalski blog – Laki lit

Na naši kliniki je urejeno tudi področje zobozdravstva, tako v smislu preventive kot tudi kurative. Zaradi slabe dostopnosti do zobozdravstvenih storitev ter pomanjkanja ozaveščenosti oralne higiene je obolenj v ustni votlini precej.

Tako kot drugod največji delež bolezni predstavljata karies in parodontalna bolezen ter njune posledice. Opažamo, da pacienti prepogosto k zobozdravniku prihajajo prepozno – torej v primeru akutnih bolečin – kjer je edina terapija puljenje zoba ali strokovno ekstrakcija.

Največ storitev prihaja ravno iz naslova ekstrakcij, saj je to ekonomsko najugodnejša rešitev, čeprav bi si v idealnem svetu želeli, da bi marsikateri zob lahko zdravili. Žal je endodontsko zdravljenje prizadete zobne pulpe časovno zamuden proces, hkrati pa zahteva ustrezno opremo: zobozdravniški stol ter instrumentarij, s katero bi lahko izvajali tovrstne posege. Posledično je veliko ljudi zgodaj brezzobih, s čimer se močno zmanjša njihova kakovost življenja. Kljub vsemu pa se zavedamo, da z ekstrakcijo marsikomu olajšamo hudo bolečino, zaradi katere pacienti ponoči ne morejo spati in težje opravljajo vsakodnevno delo.

Posebnost dela je omejena oprema – zelen plastični stol, ki je tako za pacienta kot tudi za zobozdravnika zelo neudoben. V ambulanti je tudi postelja, ki včasih pride zelo prav, ko pacienti izgubijo zavest (beri: se preveč ustrašijo anestezije). Prav tako je posebnost ekstrakcija brez predhodne RTG diagnostike.

Kako izgleda dan zobozdravnika v Majiwi?

Po prihodu na kliniko je prvo opravilo pospravljanje instrumentarija, ki se je prejšnji dan steriliziral. Ker je instrumentarija veliko, je res pomembno, da so predali urejeni in pregledni.

Ko se pacient registrira, vstopi v ambulanto, kjer ga povprašam o razlogu za prihod k zobozdravniku. Ker pacienti pogosto ne govorijo angleško, prevajalci pa so zasedeni bodisi na registraciji ali pa pri zdravnikih, je anamneza pogosto kratka in jedrnata: »Laki lit? Yes, rama cabesa! Sawa, nam doghi!« (Boli zob? Ja, zelo boli! Okej, odpri usta!). Kot vidite, sem se za uspešno komunikacijo s starejšimi bil primoran naučiti lokalnega luo jezika.

Največkrat je razlog za prihod bolečina, zato me navadno zanima tudi narava, trajanje in lokacija bolečine. Nato sledi klinični pregled, kjer se ne osredotočim le na oboleli zob (kot bi navadno želeli bolniki), ampak na celotno ustno votlino, saj je redko prizadet samo 1 zob. Pomembno je, da zobozdravnik ni pozoren le na oboleli zob, ampak tudi na okolna tkiva (parodoncij), ustno sluznico, jezik, mehko nebo, ustni del žrela ter nenazadnje na ostale zobe. Pogosto pregled celotne ustne votline prikaže obolenja drugih struktur, na katere pacient ni pozoren oziroma mu le ta ne povzročajo bolečine, in ga zato ne motijo. Iz podatkov, pridobljenih z anamnezo in statusom se postavi diagnoza, ki je temelj ustreznega zdravljenja. S pacientom se pogovorim o možnih terapijah. V naši ambulanti je najpogostejša terapija izbora ekstrakcija, čeprav včasih izvajam tudi druge posege, kot so plombiranje, odstranitev mehkih in trdih zobnih oblog, luščenje in glajenje korenin, drenaža abscesov itd. Včasih pacienta napotim na nadaljnjo rentgensko diagnostiko, ali pa mu svetujem endodontsko zdravljenje.

Če se v pogovoru s pacientom odločim za ekstrakcijo, poseg opravim v lokalni anesteziji z uporabo ustreznih lokalnih anestetikov z dodatkom adrenalina. Večinoma pacienti dobro prenašajo lokalni anestetik, morda je problem le strah pred iglo. Pacienti pogosto prvič prejmejo anestezijo, zato je pomembno, da jim razložim, zakaj jo uporabljam in zakaj je koristna.

Poseg nato nadaljujem z uporabo ustreznih pripomočkov. Osnovna pripomočka sta elevator (v žargonu tudi »bajn«) ter ekstrakcijske klešče, ki obstajajo v različnih oblikah in velikostih – odvisno od tipa zoba (klešče za zgornje sekalce, klešče za spodnje ličnike itd.). Ko z elevatorjem zob omajam, ga s kleščami primem in odstranim iz alveole. Po posegu sledi čiščenje ostankov pozobnice in delov kosti z žličko ter tamponada z gazo. Pacientu dam navodila po ekstrakciji ter analgetike.

Pomemben del mojega dela je zapis stanja, diagnoze ter opravljenega dela v kartoteko, s čimer se beležijo storitve, kar pride prav v primeru težav, prav tako pa se zagotavlja sledljivost.

Pogosto so pacienti tudi otroci. Problem je, ker je obisk pri nas velikokrat otrokov prvi stik z zobozdravnikom, zato so prestrašeni, kar lahko pregled predvsem pa kakšen poseg izjemno oteži. Pri delu z otroci je toliko bolj pomembna potrpežljivost.

Ob koncu delovnega dne pride na vrsto čiščenje instrumentarija, sušenje ter pakiranje v sterilizacijske vrečke. Nato instrumente odnesem v avtoklav, kjer se sterilizirajo, s čimer so pripravljeni za naslednji dan.

Dodatna zanimivost: v lokalnem plemenu Luo je bil v preteklosti pogost iniciacijski obred puljenje šestih spodnjih zob – od podočnika do podočnika. S tem je oseba dokazala zahtevano stopnjo zrelosti. V nekaterih vaseh se ta obred izvaja še danes.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Začnimo pri osnovah

Šele po treh tednih vsakodnevnega srečevanja z nalezljivimi kožnimi boleznimi, slabo urejeno zobno higieno, menstrualno revščino in spolno prenosljivimi boleznimi, smo se docela zavedli, v

Preveri več

Prvi teden, prva urgenca

Moramo si priznati, da nas je pred začetkom dela na kliniki kar precej skrbelo, kako se bomo znašli prvič v vlogi samostojnih zdravnikov in zobozdravnika.

Preveri več